

Nekaj časa nazaj je društvo en dan preživelo z mladimi, ki so se odločili praznovati rojstni dan malo drugače. Naučili so se marsikaj novega in, predvsem, izkusili dan v gozdu na čisto poseben način. Tokrat jih je narava prevzela od pet do glave in ob koncu dneva so veseli zgodbo iz gozda ponesli v širni svet.
Poklonjen nam je bil lep, sončen dan, kateremu je veter dahnil kanček skrivnosti in mogočnosti...

Vsi, ki vam pomladanski gozdni obiski niso preveč tuji in tu pa tam zaidete tudi v kak bolj senčen vlažen gozdni predel, ste zagotovo opazili tudi zeleno čemaževo odejo. Za razliko od ostalega pomladanskega zelenja ima čemaž neko posebno "bolj zeleno" barvo in ga lahko opazimo že na daleč.
Divji česen, kot mu nekateri pravijo, priča o okusu, ki je na las podoben česnu. O uporabi bi se na tem mestu lahko precej razpisal, a naj to ostane za kasneje - morda le to, da se ob sprehodu skozi čemaž, tu in tam prav prileže list ali dva. Pri nabiranju večjih količin, za solato ali čemažev namaz, pa vedno pazimo na to, da nismo preveč grebatorski in ne nabiramo po šopih, ampak list za listom. Kaj rado se namreč zgodi, da se nam v roki poleg zdravega čemaža znajde tudi kaka druga, manj užitna rastlina.
Verjetno ste že opazili novo okence na levi strani. Za kaj torej gre??
Letos prvič organiziramo srečanje vseh članov društva Beli Volk. s tem ste mišljeni vsi, ki ste nas kadarkoli obiskali na naših rednih srečanjih. Srečanje bo potekalo 21.3.2008 na društvenem prostoru. Vsi, ki boste prišli si preberite stran in nas čim prej obvestite o vaši prisotnosti. Za vsa vprašanja pa smo na voljo na 031 516 305 (Rok)
Vsi, ki ste v zadnjih dneh poskušali kontaktirali društvo prek e-mala, ste verjetno doživeli neprijetno presenečenje, saj ste sporočilo dobili nazaj z obrazložitvijo, da je nabiralnik poln. Res je - zaradi preobrementive (beri SPAM) je bil nabiralnik društva prepoln. Tega na žalost nismo opazili takoj, ampak šele tedaj, ko se nam je zdelo že kar malo sumljivo dolgo zatišje mailov.
Težave so odpravljene in v kolikor ste nam med tem časom pošiljali sporočila, vas naprošamo, da jih ponovno pošljete, sedaj jih bomo zagotovo prejeli. Za vse nevšečnosti pa se vam opravičujemo.
Zimske razmere se vsako leto čedalje bolj spreminjajo in s tem posledično tudi rast rastlinic. Letošnja zima je zelo mila in zdaj v februarju, zgleda kot da bi bila pomlad že na pohodu, torej dober mesec in pol prej kot pa po navadi. Sicer pa smo že navajeni,da nič več ni tako kot je bilo in se temu skušamo to sprejeti in se temu tudi prilagoditi. Dosti toplega sončka je bilo in dosti padavin in to je dosti pripomoglo k rasti prvih znanilk pomladi( trobentice, žafran, zvončki…). Moj namen danes pa je kratko in jedrnato predstaviti koristne info in podatke o trobentici.

Torej točnega datuma še nismo določili, zaradi nepotrjenih obveznosti posameznega člana. Ta izhod je organiziran v drugo, ker nam je prvi v oktobru 2007 spodletel zaradi močnega naliva in smo tako preživeli samo prvi dan v naravi. Večina članov se že intenzivno pripravlja na to in ga seveda komaj čaka. Največ imamo opravka prav z netenjem ognja, ki nam v mrzlih nočeh in dnevih pogreje ter polepša bivanje na prostem in nam omogoči pripravo kakšnega čaja ali toplega obroka. Za ta namen smo spoznali dve veščini netenja ognja. Prvi je netenje z lokom, ki ga večina članov že zna in zahteva dosti časa ter natančnosti za pripravo orodja. Druga veščina pa je še netenje z roko, kjer potrebujemo samo tanko deščico in palico (npr. sončnica, pelin, topinambur…). Precej preprosta priprava, terja pa veliko časa. vztrajnosti in potrpežljivosti na samem netenju.
O prvi veščini in na sploh o netenju ognja lahko pobrskate na naši spletni strani pod ikono ZNANJE, nato pa kliknete na OGENJ.
Zvončki, trobentice, žafrani..... kot, da je že pomlad. Prekmalu, a tega smo v zadnjih nekaj letih že skoraj navajeni. Prvi žafran, ki sem ga opazil letos, se je skrival na robi travnika med neozelenelim robidovjem. Zvončke smo opazili že pred tednom dni, trobentice pa so se nekateri poskusili že na zadnjem sestanku društva.
S "ta starimi" člani se letos aktivno ukvarjamo s postavitvijo stalnega primitivnega zavetja na prostoru, kjer imamo sestanke. Tiste, ki ste nas lansko leto obiskali na dnevu odprtih vrat, smo verjetno presenetili z nič-kaj primitivnim (modrim) zavetjem, ki nas je obvaroval med nalivom (tudi sami nismo bili ponosni nanj).
Čeprav je glavna sezona za večino gobarjev že mimo nekateri še vedno zvesto pregledujejo gozdna tla. Sam sicer ne spadam med slednje vendar me je poznojesenski pritlikavec prav zbodel v oči. Gliva, katere imena še nisem uspel izvedeti. Visoka je skoraj pet centimetrov in do sedaj sem jo zapazil le na nekaj določenih izpostavljenih točkah gozda. Vedno je rasla na gozdni poti ter med listjem.
Goba na sliki se imenuje lepljivi rožiček (Colocera viscosa) in je spada med neužitne gobe - če to pomeni da je strupena, resnično ne vem. Ostale gozdne živali imajo raje druge vrste gob, zato se mi dozdeva, da tudi polžem in podobnim glivojedcem ne diši preveč.
Na pravi pogled deluje kot skupek majhnih plamenov, ki sikajo iz tal.
.